V mojem otroštvu se je mama osredotočala predvsem na juhe in enolončnice, seveda poleg vseh drugih dobrot, ki so prihajale iz njene kuhinje. Pripravljala jih je skozi vse leto, pa če je zunaj vladala pasja vročina ali pa je zmrzovalo. Bili so dnevi, ko sem se potil v krožnik, in dnevi, ko me je juha prijetno pogrela. Tedaj še nisem najbolje razumel te njene strasti. Juhe in enolončnice so odlične, a spet ne tako zelo, da bi si jih dejansko želeli imeti na krožniku prav vsak dan. Drži?
Sedaj, ko sem velik in moram varčevati s časom, pa mi je postalo jasno, od kod ta strast. Juhe in enolončnice zadostujejo za tono obrokov. Običajno jih je mogoče v celoti pripraviti v enem loncu, kar pomeni prihranek pri času tako za kuhanje kot pomivanje. Poleg tega je zelo preprosto pripraviti zdravo juho ali enolončnico. V nedeljo je skuhate velik lonec, za naslednjih nekaj dni je nekaj shranite v hladilniku, drugo pa zamrznete in si posamezne obroke pogrejete tedaj, ko nastopi pravi čas. Le eno žličko naenkrat. Kar mi je poleg okusa pri tekoči hrani še zlasti všeč, so vonjave, ki ostanejo v stanovanju še več ur.
Pa še to se lahko zgodi ob krožniku dobre tekoče zadeve: Hrani se posvetite do te mere, da morate svoje zanimanje za pogovor z nekom igrati, medtem ko v resnici želite vsak gram svojih misli posvetiti zgolj vsebini krožnika pred seboj. Tako. Zelo.