Ime origano izvira iz grščine in pomeni ‘radost gora’. Z lahkoto si predstavljam starodavnega grškega pastirja s čredo ovac, ki pobira lističe origana z grmičevja na skalnem pobočju. Sveži origano ima izrazit, rahlo lesnat okus, zaradi česar je eno mojih priljubljenih zelišč v kuhinji.
Ne dogaja se pogosto, da bi raje kot sveže izbral posušeno zelišče. Razlika med aromama svežega in posušenega timijana je ogromna. Sveži timijan ima mehkejši in kompleksnejši okus, medtem ko utegne biti sušeni grenak. Posušeni rožmarin je pogosto brez okusa, posušeni peteršilj pa ni nič drugega kot krpice zelene umazanije. A suhi origano dodaja okus, ki dopolnjuje in nadomešča, pri tem pa ne prevladuje nad drugimi sestavinami. Prav tako vam ta okus da tisti značilni ‘to je italijansko’ moment. Posušeni origano se poleg v italijanski uporablja še v mehiški, turški in seveda grški kuhinji.
Sveži origano z ravnimi lističi pa ima agresiven in rahlo kovinski okus. A ko ga uporabite s pravimi sestavinami, dobite zmagovalno začimbo. Sveži origano in fižol. Nebeška kombinacija. V zadnjih nekaj minutah kuhanja sesekljajte šopek svežega origana in ga dodajte v lonec s fižolom. Fižol bo v celoti povzel značilni okus po zemlji. Origano naredi pesto izjemno robusten in pikanten. Poskusite ga nekaj posuti po solati, zmešajte ga s praženo zelenjavo ali pa z njim preprosto namažite nekaj kosov popečenega kruha. Uau. Radost gora, prav zares.