Obožujem tržnico, bolšji trg, pripravo hrane za prijatelje in vse tiste vesele stvari. Življenje je ponižna stvar. Kuhanje je božanska, starodavna umetnost. To je dvig nad raven biološke nujnosti. Je utrip mojega srca. Je brokoli in cvetača. Rad imam ostre nože. Rad imam preprostost. Rad imam hrano. Delo, ki ga opravljam, je navdahnjeno s pojmom domovanja, kamorkoli že grem, in potovanja, tudi tedaj, ko sem doma. Lokalna prehrana mi pomeni le del večje slike polnega življenja. Prisotnosti. Smo tu in zdaj. Slow food in počasnejše življenje oživita trenutke.
Všeč mi je pripravljati posebna presenečenja za posebne ljudi v svojem življenju. V galerijah in na ulicah. Le za poživitev dogodka, njihovega posebnega dne. In obožujem kuhati za skaterje. To so moji ljudje! Zgrabil bom vsako ponujeno priložnost, da pripravim hrano na dogodku, ki je povezan s skejtanjem. Prizadevam si ceniti vsak vonj, vsako teksturo, vsak letni čas, vsak okus. Včasih je lepota hudo grda, včasih pa je grdota silno lepa.
Tako. Prav gotovo nisem noben Jamie ali Bine. Menim pa, da smo tedaj, ko začutimo lakoto po pravi hrani, lačni pravih ljudi. Verjamem, da obstaja občinstvo, ki ga bolj zanimajo ljudje in resnično življenje kot pa uprizorjena domišljija ali varljivo lepo urejena predmestna hiša. Ne razumite me napak. Všeč so mi kuhinjske krpe, ki visijo na vratih pečice, in sklede z limonami na kuhinjski mizi. Prav zares.
Foto: Tadej Vaukman